THE END

Potovanje je bilo enkratno, res veliko doživetje. Ljudje so prijazni bolj kot si lahko predstavljaš. Ponudili ti bi vse pa čeprav si za njih popolni tujec.
Včasih dobim občutek, da sva se na potovanju preveč razvajala z raznimi kosili in prenočišči. Naslednjič bo drugače sva rekla, bolj pustolovsko. Čeprav nama je razvajanje še kako ugajalo, saj sva bila vsak dan kar precej utrujena. Prvi dnevi so bili najtežji. Vzpon čez Vršič je bil najtežji in zame psihično najbolj naporen. Takrat sem prvič in zadnjič podvomil v najin podvig. Dvomi so se povečevali ob misli »kje je šele Prekmurje«…pa sem naslednjič raje razmišljal le za naslednji dan. Če me vprašate kje, kaj je bilo najlepše, najboljše? Vsepovsod je bilo lepo na tak ali drugačen način. V mislih nimam kaj najboljšega, najlepšega. Celo potovanje je bilo nekaj enkratnega. Če ste uživali ob branju, vam priporočam, da si kaj takšnega omislite tudi vi.