Pozer in pol

Dolgo časa sem imel željo da v objektiv ulovim pajka z mrežo. V naravi sem že bil na lovu za pajkom, ga tudi našel vendar ga zaradi opreme ki jo imam na koncu nisem bil zadovoljen s posnetkom, tokrat pa mi je pajek prišel prav pozirat. Mrežo si je namreč spletel na sredini mojega okna in to ni bila majhna mreža, bila je velika za približno 3 dlani na sredini pa mi je poziral pajek. Imel sem priložnost da naredim meni zadovoljiv posnetek zato nisem odlašal in šparal zaklop. Pa vendarle sta uspeli le dve fotografiji, saj je mreža kar lepo plahutala v vetru vse 4 dni, dokler je ni pajek popihal drugemu fotografu naproti.

Od Male pa do Zadnje Mojstrovke

Iz trdnega spanca me je zbudil glasen piskajoč zvok, ki je prihajal iz mojega telefona. Tako sem 2.40 zjutraj odkorakal z že pripravljenim nahrbtnikom do bližnjega parkirišča, kjer me je čakal Mato. Še na pol v snu sva zdrvela po avstrijskih cestah vse do Vršiča, od koder je bilo najino izhodišče za Veliko Mojstrovko. Na parkirišču sta nama delala družbo še dva planinca, ki sta se verjetno odpravljala na isto pot kot midva, vendar sta jo hitro ucvrla proti vrhu.
Prvo uro sva hodila po lepi potki in ob še lepšem razgledu na Julijske Alpe in naravo, ki se je zbujala. Ravno ko je sonce začelo kukati na plano in obsijalo stene Jalovca in Male Mojstrovke, sva sopihala proti Slemenovi Špici ( 1911 m), tam sva se okrepčala s kruhom in pašteto. Po malici pa sva se spustila do stene, si nadela čelado, varnostni komplet, pljunila v roke in začela vzpon na Malo Mojstrovko. V steni kjer je se je po najinih žilah pretakalo največ adrenalina žal ni posnetkov, saj je varnost na prvem mestu. Po uri hoje po ferati sva bila na vrhu, poplačana s prečudovitimi razgledi. Z Vrha Male Mojstrovke (2332 m), sva se spustila in ponovno vzpela na Veliko Mojstrovko (2366m) in nadaljevala po grebenu do Zadnje Mojstrovke (2372 m). Do Avtomobila na vršiču naju je ločila druga pot po kateri sva se vpela, po kateri sva se prebijala dobri 2 uri.
Za sprostitev sva se ustavila v Kranjski gori ob jezeru Jasna, kjer sva si ohladila razbolele noge nato pa zdrvela nazaj na Koroško.

(Bodite pozorni na levi del fotografije...Mato gleda v dolino Tamar)

Utrinki z morja

Obljuba dela dolg. Tukaj so še ostale fotografije, ki so nastale na 8 dnevnem potepanju po hrvaški obali. Nekatere fotografije so nastale na Cresu, Lošinju, Brabrarigi, Fažani, Vrsarju in še kje vmes. Ker že lep čas nisem doživel takšnega morja, kot ga je večina vajena, sem bil tokrat prvič na morju z DSLR aparatom. Moram priznati, da sem zelo užival ob fotografiranju. Zagotovo bolj kot Maja, ki je morala pozirati skoraj na vsakem koraku.
Vsem ki se boste vozili blizu Pule priporočam, da se ustavite v mestecu z imenom Fažana. Je malo lepo urejeno mestece, ki ima svoj čar. V pristanišču pa lahko opazite zasidrane čolne, ki so že pod vodo. Enega od teh boste opazili na spodnji fotografiji.

Na trajektu

Ena primerna letnemu času. Ostale morske še sledijo, to je samo za spremembe na blogu, ki si jih nekateri močno želijo...hehe