Henri Cartier-Bresson

Praznični Dunaj s prijetno fotografsko zasedbo...nepozabno doživetje. Ob 5.00 smo začeli prvo strokovno ekskurzijo z Visoko šolo za storitve. cilj nam je bila vsem bolj ali manj znana stavba hundred wasser fall, kjer so bile razstavljene fotografije od izjemnega fotografa Henri Cartier-Bressona. S svojimi estetsko in likovno izpopolnjenimi fotografijami mu uspe navdušiti (mislim da) vsakega fotografa...res izjemne fotografije.

Objavljam fotografijo iz galerije, za katero sem reskiral bogsigavedi kaj, saj je fotografiranje prepovedano in par utrinkov z ulice.

Tivoli

(Na fotografiji je fotografiran pozitiv)

Horizontalne vertikale

Pesišča

Na pol v snu sem malo pred četrto uro zjutraj ugašal budilko. Pazljivo sem stopal po stanovanju, da nebi koga prebudil, moral sem skuhati še čaj in se okrepčati. S sošolcem Ivanom sva krenila proti Pivki, kjer sva se usmerila proti jugu, natančneje proti Koritnicam. Kar hitro sva stopila iz zagretega avtomobila in jo mahnila v divjino le ob soju lunine svetlobe. Odkorakala sva na vrh z imenom Pesišča (906m), kjer sva prebila kakšni dve uri in pričakala vzhod sonca...super doživetje in super koriščenje dela prostega dne.

Svežina

Prihodnost Indije

Ta objava je zadnja objava in edina, ki je načrtno nastajala že na samem potovanju. Vsi vemo, da  v Indiji prebivalstvo narašča, kar se že zdaj kaže s problemom prenaseljenosti. Ta problem bodo najbolje začutili tamkajšnji otroci, kateri bodo krojili in doživeli prihodnost. Veliko napovedi znanstvenikov in drugih ljudi niso najbolj optimistične, saj se bomo prej ali slej soočili s problemom pomanjkanja naravnih virov. V mislih imam predvsem vodo, za katero se že bije bitka v Sudanu (za vse ki vas zanima kliknite TUKAJ). Posledica kombinacije pomanjkanja vode in prenaseljenosti bo vse prej kot karkoli dobrega, vse to pa bodo doživeli tamkajšnji otroci. 

Ob zamisli serije fotografij sem dobil tudi idejo, da mogoče nekega dne priredim fotografsko razstavo z naslovom "Prihodnost Indije" in razstavim spodnje fotografije.

Pa še nekaj...v Indiji sem spoznal da smo Slovenci (in verjetno cela Evropa ozrioma cel zahod) zelo razvajeni. Vsak dan se pritožujemo za reči, ki bi jim morali biti hvaležni in jih ceniti, tudi sam sem tak. Mislim da se je moje nerganje občutno zmanjšalo ob vrnitvi. Ravno danes sem slišal starejšega gospoda kako se je pritoževal nad nizko penzijo in visokimi položnicami. Ob naštevanju katere položnice vse mora plačati sem pomislil: "Ali potrebujete kabelsko, drag avto, dva telefona, položnica za elektriko je bržkone visoka zaradi razsipanja z električno energijo", tako se je nadaljevalo. Verjamem da se veliko ljudi ne strinja s takšnim mišljenjem, saj trdi, da se je potrebno ozreti okoli in videti, kaj se dogaja. Vsepovsod kradejo, v firmah si vodilni delijo nagrade, kar seveda ni prav, vendar svet ni nikoli bil, ni in nikoli ne bo popoln. Kakorkoli...dejstvo je, da preveč nergamo ob stvareh, ki nam omogočajo srečno življenje. Problem pri tem dejstvu je, da 90% ljudi hrepeni po stvareh, ki jih ne potrebujejo.
Če niste zadovoljni s tekstom upam, da bo nasprotno pri fotografiji.

Se opravičujem za slovnične napake.

Indija in portreti

Indija in življenje na ulici