Vstala sva kar zgodaj. Večino stvari sva si pripravila že prejšnji dan, tako sva jo hitro mahnila na pot. Ustavila sva se že po drugem kilometru, kjer sva obiskala trgovino, ter se okrepčala na bližnji avtobusni postaji. Nato pa se je za tisti dan začelo malo bol zares. Potovala sva proti Postojni, od tam pa proti Rakovem Škocjanu, kjer je prava paša za oči. Videla sva dva naravna mosta katera je izdolbel mističen potok Rak. Naredila sva majhen naravoslovni dan. Sprehodila sva se po kotanjah, jamah in različnih poteh tega prečudovitega delčka Slovenije. Po ogledu vseh teh reči sva sopihala proti Cerknici, mimo Cerkniškega jezera, ki je bilo takrat suho, nato naju je čakal vzpon na Bloško polico, kjer sva spet šla na ogled. Ogledala sva si Bloško jezero. Tam sva se tudi skrivala pred dežjem, kar mi je zelo ugajalo. Uživala sva ob prijetnem pogledu, prelepi tihi naravi in ob glasbi, ki je prihajala iz Markove piščali. Posijalo je sonce, tako sva se odpravila proti cilju. V Sodražici sva opravila manjši nakup in odšla na kosilo v bližnjo gostilno v kateri sva se pred dežjem skrivala kar tri ure igrala Človek ne jezi se in uživala. Do cilja naju je ločilo le 30 minut vožnje, zato sva si lahko malo privoščila. Ker pa se vreme nekako ni hotelo izboljšati sva preostanek poti opravila po dežju. Prispela sva v vasico Dane, kjer sva bila dogovorjena s sošolko od Markove punce. Njen oče nama je razkazal prostor v katerem sva lahko prespala.
Trasa sedmega dne:
Ni komentarjev:
Objavite komentar