Po standardnem jutranjem pakiranju in zajtrku sva krenila na pot. Tudi tisti dan ni bil izjema, zato sva se kar hitro ustavila in odšla v trgovino iskati najnujnejše stvari. Vreme je nama šlo na roko. Sopihala sva jo proti Novem mestu skozi luštne kmečke vasice (Laze, Uršna sela, Dobindol). Iz Novega mesta sva drvela po doooolgih ravninah prozi Brežicam skozi prelepo Kostanjevico. Vse do Brežic naju je na desni strani spremljal gromozanski nevihtni oblak, kateri naju je zajel v Brežicah ravno, ko sva sedla v gostilno in naročila kosilo. Lilo je kot iz škafa, vse dokler nisva pojedla in se odpravila na pot. Večje sreče nebi mogla imeti. Do Podčetrka, najinega kraja prenočišča, naju je ločilo kakšnih 40km. Tam so naju čakali moji starši, ki so se kopali v bližnjih termah. Po enem vzponu in spustu sva do Podčetrka lahko videla le bolj ali manj ravnino. Vmes naju je zmotila huda nevihta, zato sva se zatekla v najbližjo avtobusno postajo. Tam sva videla, oziroma videla en noro močan grom in prelepo mavrico. Vreme se je zbistrilo, zato sva nadaljevala do gostišča Ciril, kjer so naju pričakali moji starši. Po skupni večerji in prijetnem klepetu z domačimi sva odkorakala v deželo sanj.
Trasa devetega dne:
Ni komentarjev:
Objavite komentar