Kakor hitro sva zaspala, sva se tudi zbudila. Po standardnih jutranjih opravkih ter zajtrku sva se odpravila proti Ankaranu. Vedela sva ,da bo ta etapa za tretjino krajša od včerajšnje, zato nisva hitela. Ustavila sva se že kar pri sosednji hiši, kjer so prodajali teran. V kleti sva poskusila teran, katerega sva tudi kupila. Stara ženička nama je ponudila še teranov liker bil je izredno dober. Z okusom vina sva zapustila prijetno vasico Pliskovico. Kar čez nekaj kilometrov pa sva se zopet ustavila na kmetiji, kjer so tudi prodajali teran. Tudi tam sva ga malo poskusila. Z rahlo nasmejani obrazi sva sopihala čez zadnje prelepe kraške vasice, do kraškega roba. Tam pa sva se spustila po Črnem kalu do obale. V Ankaranu sva poklicala mojega sorodnika Borisa. Po prijetnem kosilu ki smo ga preživeli skupaj, sva odšla v Kamp. Tam smo skupaj postavili šotor. Boris nama je zaupal še avtomobil, katerega sva mu seveda naslednji dan vrnila. Vanj sva zaklenila prtljago ter ostale stvari. Na plaži sva premišljevala ali naj ostaneva en dan na morju in si malo odpočijeva. Vendar je dilema bila kar huda, saj je nama načrte kvarilo vreme. Zato sva se odločila, da jo kar naslednje jutro mahneva v Hruševje k Markovem sorodniku Tilnu. Še en dan je bil za nama, pred nama pa dolg spanec.
Trasa prvega dne:
2 komentarja:
Hihi, kkar berem sta več vina piva ko pa gonva :P
Mavo vina nama ni škodvo :)
Sploh pa domači teran. Dober je biv.
Objavite komentar