petek, 18. september 2009

Kraj, kjer se cedita med in mleko

Tokrat naju je pot zanesla v Tolmin, ki je središče pokrajine Tolminsko. Tolmin ima bogato zgodovino iz prve svetovne vojne, ko je bil skoraj povsem porušen, saj so v bližini potekale soške fronte, kar pa še danes dokazujejo muzeji in razne skrite traverze v okolici.

Hodila sva ob Tolminki po mostičkih in v prelepem naravnem ambientu.


Na sotočju Tolminke in Soče je prečudovito, včasih vidimo takšne barve, da je že skoraj neverjetno, čarobno...

Korita Soče so prelepa a tudi nevarna, nahajajo se v dolini Trente. Padec s take višine ne bi bil ravno prijeten, kot bi padel v gromozanski pralni stroj iz 10 metrov.

Obiskala sva Breginjski kot, to je dolina reke Nadiže v kateri se najdejo prelepi umirjeni kotički primerni za odklop in posedanje.

Nadižo lahko prečkamo prek Napoleonovega mostu, ki naj bi izhajal iz rimskega antičnega obdobja. Postavili so ga čez ozki del kanjona Nadiže. Tukaj mimo so vodile starodavne rimske poti iz Pradola in Robidišč, proti Nadiži. Kaže torej na pomembno prehodnost tega predela že od rimskih časov dalje.

Naslednji dan sva se odpravila do slapa Kozjak, do katerega vodi čarobna pot z majhnimi mostički čez potok Kozjak

Slap Kozjak ali Veliki Kozjak je visok 15m in je predstavlja eno izmed največjih kobariških znamenitosti.

Cerkev Sv. Antona stoji nad Kobaridom od koder je prečudovit razgled na Tolminsko pokrajino in Sočo.

Detajl vrat od cerkve Sv. Antona


Čas hitro mine, sploh na dopustih, zato je kmalu napočil čas da odkorakava proti domu.

Še zadnjič sva se uzrla na prelepo pokrajino, ki jo bova ob prvi priliki in finančni injekciji ponovno raziskovala.

Takšni pa so spomini

1 komentar:

Unknown pravi ...

izletni utrinki so prelepi! v užitek videt barve,sence, vzdušje.