Nasledji dan nisva raziskovala nama neznane pokrajine, saj sva se odločila, da si privoščima dobro kapljico, pečema meso in uživama pred šotorom, da si malo oddahneva.
Med potjo v trgovino sem v objektiv ujel vsaj meni zanimiv prizor z ulice Saint Florenta.
Po dolgem jutranjem poležavanju sva se napotila na Cap Corse (19. dan). To je najsevernejši del otoka, kjer turistov skorajda ni (vsaj v primerjavi z J Korsike), pokrajina pa je pravtako čarobna. Glavni cilj nama je bilo mesto Nonza z njegovo zloglasno črno plažo in mlin Mattei.
Pohajkovala sva po ozkih ulicah Nonze, se povzpela na razgledni stolp, z njega občudovala črno plažo in ostalo pokrajino, obiskala mestno cerkev in odšla nižje do morja, da sva si od blizu ogledala črno kamenje.
Mogoče velja omeniti še to, da mi je mediteransko morje požrlo očala in jih nato po približno 45min neuspelega tavhanja in iskanja tudi izpljunilo.
Ceste Cap Corsa so naju pripeljale do prelaza St. Lucia (381m), od koder sva se nenapovedano po strmi poti povzpela na Tower Seneco.
Na poti do mlina Mattei je na cesti bila majhna gneča zaradi prijaznih koz. Izmenjali smo si par besed in odšli vsak na svoj cilj. Tako naju je pot pripeljala do S Cap Corsa, do mlina Mattei (lepo ime).
Vrnila sva se po vzhodni strani, kjer pa se tiste prelepe skromne vasice spremenijo v živčna obalna mesta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar