Ob 2 zjutraj smo se basali v avto in po uri vožnje prispeli do koče pod Košuto (1280 m). Po slabi uri hoje smo še vedno v temi prikorakali do stene Cjajnika, kjer se začne zloglasna ferata. O ferati na Cjajnik lahko na internetu najdete mnogo kritik, saj so nekateri mnenja, da se Cjajnik joka, ko ima v sebi zabitih toliko klinov in skob in da je danes Cjajnik (kot tudi druge gore) veliko lažje dostopen kot včasih, kar seveda drži. Danes lahko skoraj vsak osvoji vrh katerega je včasih lahko le zelo izurjen in izkušen alpinist, s prav takšnimi feratami pa se nekoč zahtevni in osamljeni vrhi spreminjajo v adrenalinske parke. Na nek način se s tem strinjam, vendar ne toliko, da ferate nebi preskusil tudi sam.
Na poti čez melišče sem fotografiral še prelepo zvezdnato nebo.
Na poti čez melišče sem fotografiral še prelepo zvezdnato nebo.
Na spodnji fotografiji je posnet vhod v ferato Cjajnika v času vzhoda. Naj še omenim, da rezultat fotografije ni fotomontaža temveč daljša ekspozicija.
Veličasten pogled na obsijan Cjajnik (1965m)
Zadnji vzdihljaji proti vrhu.
S Cjajnika spust v Cjajnikovo škbino.
Od tam na vrh Užnika (2079m) ter po grebenu do Košutnikovega turna (2133m), ki se lepo vidi s križem na vrhu na spodnji fotografiji.
1 komentar:
Tista prva mi je very much všeč :)
Objavite komentar