Dolgo poležavanje me je pregnalo na zrak, še pred tem pa je sledil dolg razmislek kam bi se podal, in zajtrk. S prijateljem sva sklenila da ga mahneva na Olševo. Pot do izhodišča je bila pestra kot le kaj. Pripeljati sva se morala na 1300 m.n.v po popolnoma zasneženi cesti pri čemer sva ostala brez ene verige in jo na kolo namestila le za silo.
Na vrhu Olševe je bila prava zima. Veter in nizke temperature so naju vlekle nazaj v realnost pri čemer so naju prelepi pogledi na zahajajoče sonce in okoliške planine zibale v deželo sanj. Kako sem pa to lepo povedal!!!
Fotografije povejo več.
Na vrhu Olševe je bila prava zima. Veter in nizke temperature so naju vlekle nazaj v realnost pri čemer so naju prelepi pogledi na zahajajoče sonce in okoliške planine zibale v deželo sanj. Kako sem pa to lepo povedal!!!
Fotografije povejo več.
3 komentarji:
Vse čudovite samo zdnja je pa sick lepa!!!
morem te pohvalit, maš zdaj res lep blog. prej sploh nisem videl, ker ponavadi fotke kar iz google readerja gledam.
Jure: 5 min po zadnji fotografiji je postali sick mzrlo :) Zaradi fotkanja sem dobil manjšo ozeblino...se še danes vidi na kazalcu desne roke.
Zahvalim naj se pa kar obema!
Objavite komentar