Iz trdnega spanca me je zbudil glasen piskajoč zvok, ki je prihajal iz mojega telefona. Tako sem 2.40 zjutraj odkorakal z že pripravljenim nahrbtnikom do bližnjega parkirišča, kjer me je čakal Mato. Še na pol v snu sva zdrvela po avstrijskih cestah vse do Vršiča, od koder je bilo najino izhodišče za Veliko Mojstrovko. Na parkirišču sta nama delala družbo še dva planinca, ki sta se verjetno odpravljala na isto pot kot midva, vendar sta jo hitro ucvrla proti vrhu.
Prvo uro sva hodila po lepi potki in ob še lepšem razgledu na Julijske Alpe in naravo, ki se je zbujala. Ravno ko je sonce začelo kukati na plano in obsijalo stene Jalovca in Male Mojstrovke, sva sopihala proti Slemenovi Špici ( 1911 m), tam sva se okrepčala s kruhom in pašteto. Po malici pa sva se spustila do stene, si nadela čelado, varnostni komplet, pljunila v roke in začela vzpon na Malo Mojstrovko. V steni kjer je se je po najinih žilah pretakalo največ adrenalina žal ni posnetkov, saj je varnost na prvem mestu. Po uri hoje po ferati sva bila na vrhu, poplačana s prečudovitimi razgledi. Z Vrha Male Mojstrovke (2332 m), sva se spustila in ponovno vzpela na Veliko Mojstrovko (2366m) in nadaljevala po grebenu do Zadnje Mojstrovke (2372 m). Do Avtomobila na vršiču naju je ločila druga pot po kateri sva se vpela, po kateri sva se prebijala dobri 2 uri.
Za sprostitev sva se ustavila v Kranjski gori ob jezeru Jasna, kjer sva si ohladila razbolele noge nato pa zdrvela nazaj na Koroško.
Prvo uro sva hodila po lepi potki in ob še lepšem razgledu na Julijske Alpe in naravo, ki se je zbujala. Ravno ko je sonce začelo kukati na plano in obsijalo stene Jalovca in Male Mojstrovke, sva sopihala proti Slemenovi Špici ( 1911 m), tam sva se okrepčala s kruhom in pašteto. Po malici pa sva se spustila do stene, si nadela čelado, varnostni komplet, pljunila v roke in začela vzpon na Malo Mojstrovko. V steni kjer je se je po najinih žilah pretakalo največ adrenalina žal ni posnetkov, saj je varnost na prvem mestu. Po uri hoje po ferati sva bila na vrhu, poplačana s prečudovitimi razgledi. Z Vrha Male Mojstrovke (2332 m), sva se spustila in ponovno vzpela na Veliko Mojstrovko (2366m) in nadaljevala po grebenu do Zadnje Mojstrovke (2372 m). Do Avtomobila na vršiču naju je ločila druga pot po kateri sva se vpela, po kateri sva se prebijala dobri 2 uri.
Za sprostitev sva se ustavila v Kranjski gori ob jezeru Jasna, kjer sva si ohladila razbolele noge nato pa zdrvela nazaj na Koroško.
(Bodite pozorni na levi del fotografije...Mato gleda v dolino Tamar)
Ni komentarjev:
Objavite komentar