Za vikend se je obetalo idealno vreme za izlete, zato sva se s kolegom odpravila v gore. Natančneje na
Brano. Na pot sva krenila ob četrti uri zjutraj proti Črni po Panoramski poti v Logarsko dolino. Po uri in pol vožnje sva si nadela nahrbtnika in pogumno zakorakala proti slapu Rinka od koder naju je pot vodila do Okrešlja. Tam sva se okrepčala s sendviči in sadjem, ter občudovala gore okoli naju.
Približno na pol poti od Okrešlja pa do Kamniškega sedla sva srečala planinca, kateri je bil žrtev zdrsa po snežni zaplati. Pri tem si je lažje poškodoval nogo. Na prvi pogled je bilo videti kar grozno, saj je imel spodnji del hlačnice kar močno okrvavljen. Na srečo se mu ni zgodilo kaj hujšega. Ob misli, da če hočeva na vrh morava tudi midva prečiti snežno zaplato me je kar malo zmrazilo. Vendar sva se je lotila počasi in previdno, zato sva se morebitnim težavam na široko izognila. Na Kamniškem sedlu sva si seveda privoščila malico ter se za trenutek prepustila užitkom v razgledu. Do vrha pa naju je še ločila ura hoje, zato nisva dolgo čakala in jo mahnila na vrh. Ob prijetnem razgledu in svežemu zraku je ura hoje zelo hitro minila in končno sva oba prvič prispela na vrh Brane. Počitek se je seveda prilegel, še bolj pa sendvič iz črnega kruha...hehe
Sestop je na srečo potekal brez problemov, tudi prek snežne zaplate je šlo kot po maslu. Gredoč nazaj sva se še osvežila ob slapu Rinka. Po 8 urah hoje sva prispela do avtomobila in se zbita odpravila domov na Koroško.
Brez fotografije pa seveda ne gre...
