sreda, 2. julij 2008
torek, 1. julij 2008
Krvavec, Veliki Zvoh, Vrh Korena
Ne bom izgubljal preveč besed...25 junija smo za praznik odšli na sprehod na Krvavec, kateri se je končal bolj v slogu pohoda ali "naravoslovnega dneva", saj smo na 5 urni poti srečali še arheologe, ki so izkopavali domnevno pastirsko kočo. Naša pot pa se je vila od doma na Gospincu na Velihi zvoh (1971 m), na to pa po grebenu na Vrh Korena (1999 m), kjer smo se na veliko "poštemplali" in se vrnili do doma na Gospincu, kjer se je začelo naše potepanje po smučiščih in sosednjih hribih Krvavca.

nedelja, 22. junij 2008
Izlet na Brano
Za vikend se je obetalo idealno vreme za izlete, zato sva se s kolegom odpravila v gore. Natančneje na Brano. Na pot sva krenila ob četrti uri zjutraj proti Črni po Panoramski poti v Logarsko dolino. Po uri in pol vožnje sva si nadela nahrbtnika in pogumno zakorakala proti slapu Rinka od koder naju je pot vodila do Okrešlja. Tam sva se okrepčala s sendviči in sadjem, ter občudovala gore okoli naju.
Približno na pol poti od Okrešlja pa do Kamniškega sedla sva srečala planinca, kateri je bil žrtev zdrsa po snežni zaplati. Pri tem si je lažje poškodoval nogo. Na prvi pogled je bilo videti kar grozno, saj je imel spodnji del hlačnice kar močno okrvavljen. Na srečo se mu ni zgodilo kaj hujšega. Ob misli, da če hočeva na vrh morava tudi midva prečiti snežno zaplato me je kar malo zmrazilo. Vendar sva se je lotila počasi in previdno, zato sva se morebitnim težavam na široko izognila. Na Kamniškem sedlu sva si seveda privoščila malico ter se za trenutek prepustila užitkom v razgledu. Do vrha pa naju je še ločila ura hoje, zato nisva dolgo čakala in jo mahnila na vrh. Ob prijetnem razgledu in svežemu zraku je ura hoje zelo hitro minila in končno sva oba prvič prispela na vrh Brane. Počitek se je seveda prilegel, še bolj pa sendvič iz črnega kruha...hehe
Sestop je na srečo potekal brez problemov, tudi prek snežne zaplate je šlo kot po maslu. Gredoč nazaj sva se še osvežila ob slapu Rinka. Po 8 urah hoje sva prispela do avtomobila in se zbita odpravila domov na Koroško.
Brez fotografije pa seveda ne gre...
Približno na pol poti od Okrešlja pa do Kamniškega sedla sva srečala planinca, kateri je bil žrtev zdrsa po snežni zaplati. Pri tem si je lažje poškodoval nogo. Na prvi pogled je bilo videti kar grozno, saj je imel spodnji del hlačnice kar močno okrvavljen. Na srečo se mu ni zgodilo kaj hujšega. Ob misli, da če hočeva na vrh morava tudi midva prečiti snežno zaplato me je kar malo zmrazilo. Vendar sva se je lotila počasi in previdno, zato sva se morebitnim težavam na široko izognila. Na Kamniškem sedlu sva si seveda privoščila malico ter se za trenutek prepustila užitkom v razgledu. Do vrha pa naju je še ločila ura hoje, zato nisva dolgo čakala in jo mahnila na vrh. Ob prijetnem razgledu in svežemu zraku je ura hoje zelo hitro minila in končno sva oba prvič prispela na vrh Brane. Počitek se je seveda prilegel, še bolj pa sendvič iz črnega kruha...hehe
Sestop je na srečo potekal brez problemov, tudi prek snežne zaplate je šlo kot po maslu. Gredoč nazaj sva se še osvežila ob slapu Rinka. Po 8 urah hoje sva prispela do avtomobila in se zbita odpravila domov na Koroško.
Brez fotografije pa seveda ne gre...
torek, 15. januar 2008
Ognjemet
Leto je prišlo na okoli in spet smo se veselili. Eni tako, drugi drugače. Jaz sem sklenil, da poskusim ujeti nekaj svetlobe raket, ki so se bleščale nad Ravnami ob pol noči. Če ga niste videli ali če se ga ne spominjate si ga oglejte.





Ker pa Ravne niso Las Vegas, sem se temu poskušal pribljižati v PhotuShopu.






Ker pa Ravne niso Las Vegas, sem se temu poskušal pribljižati v PhotuShopu.

Naročite se na:
Objave (Atom)















































